Predavanja

Matjaž Uršič, Blaž Križnik: Umeščena revitalizacija

Izvaja Center za prostorsko sociologijo, FDV UL

04.07.2013

Vabljeni na predavanje Matjaža Uršiča in Blaža Križnika: Umeščena revitalizacija. O oblikovanju vsebin za prenovljene industrijske objekte bosta spregovorila na primerih Ljubljane (tovarna Rog) in Seula (Dongdaemun). Dobimo se v četrtek, 4.7., ob 18:00 v RogLabu.

Foto: Matevž Paternoster, 2010

Foto: Matevž Paternoster, 2010


S primerjavo projektov prenove nekdanjih industrijskih območij v Ljubljani (tovarna Rog) in Seulu (Dongdaemun) bosta avtorja govorila o tem, kako ima prenova teh območjih zaradi svoje središčne lege pomemben družbeno-ekonomski potencial za razvoj dveh sicer zgodovinsko, kulturno in geografsko oddaljenih mest. Projekta kažeta, da kljub razlikam med mestoma pogosto ni jasno, kakšne posledice bo imela prenova na delovanje mesta, družbeno strukturo in lokalne skupnosti. V najslabšem primeru lahko negativno vpliva na kulturno raznolikost v mestu in s tem zavira širše revitalizacijske procese. Oba primera bosta avtorja obravnavala celostno, tj. z upoštevanjem ne le arhitekturnih in gospodarskih, temveč tudi družbenih in kulturnih značilnosti lokalnega okolja, v katerega je prenova vpeta. V zaključku bosta avtorja izpostavila, da naj bi načrtovanje za kulturo in ustvarjalne industrije temeljilo na vzdržnem gospodarskem in kulturnem razvoju, družbeni in prostorski raznolikosti in vključevanju različnih deležnikov v odločanje o prenovi, če naj to prispeva k zagotavljanju visoke kakovosti vsakdanjega življenja za vse družbene skupine v mestu.

Zgodovinsko, kulturno in geografsko oddaljena Ljubljana in Seul sta s prenovo nekdanjih industrijskih območij (tovarna Rog in Dongdaemun) v samem središču mesta pridobila pomemben družbeno-ekonomski razvojni zagon. Kljub razlikam med mestoma primerjava obeh projektov kaže, da pogosto ni jasno, kako bo prenova vplivala na delovanje mesta, družbeno strukturo in lokalne skupnosti. V najslabšem primeru lahko zavira kulturno raznolikost in s tem širše revitalizacijske procese. Avtorja oba primera obravnavata celostno, upoštevata tako arhitekturne in gospodarske kot tudi družbene in kulturne značilnosti lokalnega okolja, v katerega je prenova vpeta. Njun končni poudarek je, naj načrtovanje za kulturo in ustvarjalne industrije temelji na vzdržnem gospodarskem in kulturnem razvoju, družbeni in prostorski raznolikosti ter vključevanju različnih deležnikov v odločanje o prenovi. Le tako namreč lahko prispeva k zagotavljanju visoke kakovosti vsakdanjega življenja za vse družbene skupine v mestu.

O predavateljih
Dr. Matjaž Uršič

Zaposlen kot raziskovalec na Centru za prostorsko sociologijo v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Primarno se ukvarja z raziskovanjem procesov družbeno-kulturne preobrazbe mest in sodobnih urbanih fenomenov v kontekstu procesov globalizacije. Vključen je v vrsto domačih in mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, ki se ukvarjajo z revitalizacijo in spreminjanjem vloge mestnih središč. Kot docent Univerze v Ljubljani predava na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo in Visoki šoli za dizajn. Sodeluje tudi v uredniških odborih znanstvenih tujih revij in je avtor vrste publikacij s področja urbane sociologije.

Dr. Blaž Križnik
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je soustanovitelj in sodelavec Inštituta za politike prostora v Ljubljani in profesor na Univerzi Kwangwoon v Seulu. Ukvarja se z raziskovanjem globalizacije mest in lokalnih družbenih gibanj ter s korejskimi študijami.